KZ Gusen

Koncetracijsko taborišče Gusen je bilo sistem treh zaporniških taborišč v Zgornji Avstriji vzhodno od Linza. Nahajalo se je ob kamnolomih in je delovalo kot zunanji del taborišča Mauthausen. Prvo taborišče so začeli graditi decembra 1939, osvobodili pa so ga ameriški vojaki 5. maja 1945. V Gusnu je bilo med letoma 1940 in 1945 zaprtih okoli 60.000 do 70.000 jetnikov iz cele Evrope. V petih letih je v taborišču umrlo okoli 35.000 jetnikov zaradi težkih razmer in dela v kamnolomih ter oborožitveni industriji. Gusen je imel posebno vlogo v sistemu Mauthausna, saj je bil največje zunanje taborišče in je imelo avtonomijo do leta 1944. Obiskovalec najde ostanke prvotnega taborišča Gusen I v kraju Gusen. Tam so bili barake za jetnike, pisarne in zapor v kletni sobi pod Jourhausom. V bližini so bili kamnolomski objekti in delavnice, ki so jih kasneje uporabljali za oborožitveno industrijo. V kraju St. Georgen an der Gusen je bilo taborišče Gusen II z velikim rovom Bergkristall, kjer so jetniki gradili podzemne prostore. V Lungitzu je bilo majhno taborišče Gusen III z okoli 300 jetniki.