Weimar

Weimar je mesto, ki se praznujejo v zgodovini, umetnosti in spominu. Njegovo jedro je prepleteno z umetniškimi in intelektualnimi dosežki, ki segajo od klasicizma do moderne. V mestu se prepletajo sledovi velikih mislecev, pesnikov in arhitektov, ki so v njem delovali. Spominska mesta in muzeji odpirajo vrata v preteklost, kjer so se dogajale pomembne zgodovinske in kulturne prelomnice. V tem zapletenem tkivu je Weimar vedno novo odkritje.

Spominska točka Buchenwald

KZ Buchenwald stoji na hribu Ettersberg nad Weimarjem in je eno največjih koncentracijskih taborišč v Nemčiji. Zgrajeno je bilo leta 1937 in delovalo do leta 1945, ko ga je 11. aprila osvobodila ameriška vojska. V taborišču je bilo zaprtih okoli 277.800 ljudi iz 50 držav, od tega jih je umrlo okoli 56.000. Namenjeno je bilo političnim nasprotnikom, Judom, homoseksualcem in drugim skupinam, kasneje pa tudi tujim civilistom. SS je taborišče uporabljala za prisilno delo in uničevanje, pri čemer so bile največ smrti posledica nečloveških delovnih pogojev.

Spominska in dokumentacijska razstava prikazuje zgodovino taborišča in dokumentira nacistična zločini. Območje je bilo po vojni preurejeno v kraj spomina, ki je bil odprt leta 1958 in prenovljen leta 1991. Taborišče je bilo razdeljeno na tri dele: zaščiteni tabor, vajeniški tabor in proizvodni del. Zaščiteni tabor je vključeval barake, celice in krematorij, medtem ko je bilo v judovskem delu še posebej težko življenje.

Weimarški mestni grad

Weimarški mestni grad stoji na Burgplatzu v središču mesta in je bil rezidenca saških vojvod in velikih vojvod. Njegova klasicistična štirikrilna zgradba je bila zgrajena od leta 1789 dalje in je od leta 1998 del UNESCO-ove svetovne dediščine. Posebej izstopajo pisateljske sobe, festna dvorana in grajska kapela, ki so se ohranile do danes. Grad se je začel graditi v 16. stoletju, vendar je bil večkrat prekinjen.

Leta 1774 je baročni del gradu pogorel, razen stolpa in preostalega dela grajske kapele. Vojvoda Carl August je leta 1789 ustanovil komisijo za gradnjo, v kateri je aktivno sodeloval Johann Wolfgang von Goethe. Obnova je privedla do klasicističnega sloga, ki je še danes viden v prostorih. V gradu so bile kasneje urejene pisateljske sobe kot spominski prostori za literate.

Vzornik Am Horn

Vzornik Am Horn je poskusna hiša Bauhausa, ki stoji v Weimarju. Zgrajena je bila leta 1923 po načrtu Georga Mucheja in je služila kot prikaz skupnega življenja v duhu Bauhausa. To je bilo edino v Weimarju dokončano pričevanje Bauhausa in je bilo leta 1996 skupaj z drugimi stavbami Bauhausa razglašeno za svetovno dediščino. Od leta 1973 je stavba zaščitena kot kulturni spomenik.

Hiša je bila eksperiment v modularni in cenovno ugodni gradnji, ki je ponujala rešitev za stanovanjsko stisko po prvi svetovni vojni. Notranja oprema je nastala sodelovanjem 19 študentov in ustvarjalcev, ki so oblikovali različne prostore in predmete. V hiši so bile nameščene moderne naprave, kot so centralno ogrevanje in električni aparati, ki so povečali udobje stanovanja.

Belveder

Belveder je bilo poletno prebivališče saških vojvod in je bilo zgrajeno v rokokojskem slogu med letoma 1724 in 1748. Stoji na hribu Eichenleite južno od središča mesta in je dostopen po Belvederski aleji. Celota vključuje krajinski park, oranžerijo in več paviljonov, ki so se ohranili do danes. Od leta 1998 je celota vključena v UNESCO-ovo svetovno dediščino.

V gradu je rokokojski muzej z slikami, porcelanom in pohištvom iz 17. do 19. stoletja. Park obsega 43 hektarjev in vključuje ruski vrt, ogrevalni sistem, oranžerijo in več grot. Vrtovi so bili do leta 1998 urejeni v slogu klasicističnega krajinskega parka. Med arhitekturnimi elementi so velika grota, kip Flore in ledenica.

Nietzschejev arhiv

Nietzschejev arhiv je bil ustanovljen leta 1894 v Naumburgu in leta 1896 preseljen v Weimar. Vodila ga je Elisabeth Förster-Nietzsche, sestra filozofa, in je bil do leta 1956 pod upravo NDR. Arhiv je bil osrednje mesto za recepcijo Nietzschejevega dela in je bil predmet številnih razprav zaradi domnevnega preučevanja njegovega dela. Danes je v vili Silberblick muzej in sedež kolegija Friedrich Nietzsche.

Arhiv je bil kritiziran zaradi domnevnega preučevanja Nietzschejevega dela, vendar je kljub temu imel velik vpliv na raziskovanje njegove filozofije. V vili so shranjeni deli Nietzschejevega literarnega zapuščine, ki je od leta 2025 del programa UNESCO Memory of the World. Arhiv je bil v preteklosti tesno povezan z družino Nietzsche in je imel velik vpliv na raziskovanje njegovega dela.

Bauhausov muzej

Bauhausov muzej v Weimarju prikazuje zgodovino te umetniške šole, ki je bila ustanovljena leta 1919. Muzej je bil odprt leta 1995 v bivši vagonarni in leta 2019 preseljen v novo stavbo na Stéphane-Hessel-Platzu. Razstave vključujejo več kot 300 eksponatov, med njimi dela Walterja Gropiusa, Paula Kleeja in Marcela Breuerja ter Gropiusovo zbirko,