Po sledeh Keltov

Keltski sledovi vodijo skozi osemnajst stoletij in šest držav, od bavarskih ravnin ob Donavi do moravskih gozdov. Skupno jim je, da so bila vsa ta mesta pomembna v času, ko so Kelti oblikovali Evropo pred rimskim vpadom. Obiskovalec, ki se poda po tem potovanju, bo videl utrjene naselbine, kraljeve grobnice in svete gore, ki so bile v tistem času središča moči, trgovine in vere.

Velika naselbina ob Donavi

V Manchingu, blizu Ingolstadta, ležijo ostanki velike keltske naselbine, ki je v 3. stoletju pr. n. št. postala eno največjih severno od Alp. Na mestu, kjer sta se križala dva pomembna trgovska pota, je bila naselbina velikosti 380 hektarjev obdana z 7,2 kilometri visokega obzidja. V času največjega razcveta, v drugi polovici 2. stoletja pr. n. št., je tu živelo od 5.000 do 10.000 ljudi. Arheologi so v bližini pristanišča našli zaklad 483 keltskih kovancev in zlatega kosa tehtnega 217 gramov, kar priča o širokih trgovskih povezavah od Baltskega morja do Sredozemlja.

Glavno mesto Haedujev

Na vrhu Mont Beuvraya v Burgundiji se razprostira Bibracte, glavno mesto plemena Haedujev. Ta 135 hektarjev velika utrjena naselbina je bila v 2. in 1. stoletju pr. n. št. središče trgovine, obrtniške dejavnosti in plemstva. Leta 58 pr. n. št. je bila prizorišče bitke proti Helvetom, ki jo opisuje Julij Cezar, in leto kasneje je tukaj Vercingetorix prevzel vodstvo galskih sil. Danes obiskovalci lahko sprehodijo po ostankih dveh obzidij in se seznanijo z življenjem v keltski prestolnici v muzeju na mestu.

Končni obračun v Alesiji

Na planoti Mont Auxois v Burgundiji je ležala Alesia, prestolnica plemena Mandubijev in prizorišče enega od ključnih dogodkov galskih vojn. Leta 52 pr. n. št. je Cezar obkolil mesto z notranjim in zunanjim obzidjem, kar je trajalo trideset dni in privedlo do stradanja prebivalcev. Vercingetorix se je moral vdati, kar je pomenilo začetek rimske oblasti v Galiji. Po rimski osvojitvi je na mestu nastala galo-rimska naselbina s forumom, templjem in gledališčem.

Princ na Glaubergu

V hesskih gričih stoji Glauberg, 276 metrov visok hrib, ki je bil v halštatskem in latenskem obdobju pomembno keltsko središče. Tu so odkrili grobnice plemenskih voditeljev, vključno s slavnim keltskim knezom, ki ga predstavlja kip iz kamna. V muzeju Keltenwelt am Glauberg so na ogled dragoceni predmeti, ki pričajo o bogati keltski kulturi v tej regiji.

Rimska trdnjava nad sotočjem rek

Vindonissa v današnjem kantonu Aargau je bila najprej keltska utrdba, nato pa rimska legijska postojanka in civilna naselbina. Med letoma 14 in 101 n. št. so tukaj bile nameščene legije, ki so nadzirale pomembno trgovsko pot med Galijo, Italijo in Germanijo. Arheologi so v bližini severnih vrat odkrili ogromen kopič materiala, ki vsebuje pisma legionarjev in druge predmete iz vsakdanjega življenja.

Skrita keltska naselbina v Švici

Pri Roggwilu v kantonu Bern je ležala Fryburg, trideset hektarjev velika keltska naselbina, ki je nastala okoli leta 80–50 pr. n. št. Njeno odkritje leta 2008 je bilo popolna presenečenje, saj je bila pozabljena več kot dve tisočletji. Arheološke raziskave so pokazale, da je bila tukaj kovnica denarja in delavnica za predelavo barvnih kovin, kar jo je uvrščalo med pomembna gospodarska središča tistega časa.

Trdnjava na Švabski Juri

Heidengraben v Baden-Württembergu je eno največjih keltskih oppidijev, ki se razprostira na 16,6 kvadratnih kilometrih. Notranja naselbina Elsachstadt je merila 1,53 kvadratnih kilometrov in je bila obdana z dvema obzidjema. Funde italijanskih amfor in keltskih kovancev pričajo o njenem pomenu v medregionalni trgovini. Danes lahko obiskovalci vzpnejo na razgledni stolp in pregledajo obzidje ter grobna polja v okolici.

Sveto mesto na Donnersbergu

Donnersberg v Porenju-Pfalški je s 686 metri najvišji hrib v Severnem Pfalškem in je bil v keltskih časih pomembno versko in politično središče. Na hribu so še danes vidni ostanki keltskega obzidja, ruševine gradu in številni grobni gomili. Razgledna točka na vrhu ponuja pogled na širno okolico, ki je bila nekoč pod vplivom keltskih vladarjev.

Najstarejša keltska utrdba v Švabski

Velika Heuneburg pri Zwiefaltnu je ena najstarejših keltskih utrdb, ki je bila naseljena že v 8. do 6. stoletju pr. n. št. Glavna utrdba meri pet hektarjev, pred njo pa se razprostira predgradnja 1,5 hektarja. Arheološke raziskave so odkrile temelje stavb in suho zidavo iz apnenca, ki pričajo o napredni keltski arhitekturi tistega časa.

Obzidje na Dünsbergu

Dünsberg v Hessnu je 498 metrov visok hrib, obdan z tremi obzidji, ki so v nekaterih delih visoka do deset metrov. Ta utrdba je nadzirala vhod v Wetterau in je