Sarajevo

Sarajevo je mesto, kjer se prepletajo stoletja zgodovine, kulture in veri, od osmanskih mošej do avstro-ogrskih stavb, od strmih gora do živahnih tržnic. Njegova ulica so pričevale pomembne dogodke, od atentata na Franca Ferdinanda do olimpijskih iger, od dolge obleganje do sodobnega preporoda. V tem mestu se stikajo tri velike vere, številne kulture in zgodovinski sloji, ki se odražajo v arhitekturi, muzejih in vsakdanjem življenju. Sprehod po Sarajevu je pot skozi čas, kjer se vsak vogal zdi knjiga, ki jo je treba prebrati.

Srce osmanskega Sarajeva

Baščaršija je osrednji trg tega zgodovinskega okrožja, ki se je razširilo pod osmansko vladavino v 15. stoletju. Njegovo ime pomeni »glavni trg« in je bil v času Isa-Bega Ishakovića jedro nove naselbine pod Vratnikom. Danes je to labirint ozkih ulic, kjer se mešajo vonjave kave, svež kruh in kadilo iz mošej. V središču stoji Sebilj, lesen vodnjak z osmanskimi okraski, ki je postal simbol mesta. Vzhodno od njega se dviga Gazi-Husrev-Begova mošeja, največja v Bosni in Hercegovini, zgrajena leta 1531 v klasičnem osmanskem slogu. Njeno 47 metrov visoko minaret se dviga nad dvoriščem, kjer se nahajajo grobnice in vodnjak s filigranskimi okraski. Vzhodno od mošeje stoji Sahat Kula, ure na štirih straneh, ki še vedno beležijo čas po sončnem zahodu. V bližini je tudi medresa z vodoodporno kritino, ki je danes kulturni spomenik.

Verska raznolikost v kamnu

V središču mesta stoji Marijina rojstna cerkev, največja srbska pravoslavna cerkev na Balkanu, zgrajena med letoma 1859 in 1874. Njena pet kupol in grški križni tloris sta rezultat evropskega pritiska na Osmansko cesarstvo, da dovoli gradnjo krščanskih verskih objektov. Notranjost krasi pozlačena ikonostas, ki jo je v Sarajevo prinesel metropolit Sava Kosanović iz Rusije. Vzhodno od nje stoji Herz-Jesu-katedrala, neogotska bazilika z dvema stolpoma, zgrajena med letoma 1884 in 1889. Njena bela marmorna skulptura in barvna okna segajo v čas avstro-ogrske vladavine. Vzhodno od katedrale je Katedralna ulica, kjer se nahaja tudi Aschkenasijska sinagoga, zgrajena leta 1902 v proto-maurijskem slogu, ki je danes glavna sinagoga judovske skupnosti.

Znamenitosti, ki so preživele vojno

Stadion Asim Ferhatović Hase, znan tudi kot Olimpijski stadion Koševo, je največji stadion v Bosni in Hercegovini s 30.121 sedeži. Zgrajen je bil leta 1950 in je gostil otvoritev Zimskih olimpijskih iger 1984. Njegova zgodovina vključuje tudi tekmovanja proti evropskim klubom, kot so Manchester United in Inter Milano. Med obleganjem Sarajeva je bil stadion močno poškodovan, a je bil po vojni obnovljen in je danes dom FK Sarajeva ter bosansko-hercegovske nogometne reprezentance. Vzhodno od stadiona stoji Avaz Twist Tower, najvišja stavba v državi s 142 metri višine. Njegova zvita steklena fasada se odraža v svetlobi, kar mu daje prepoznaven videz. V 36. nadstropju je razgledna terasa, od koder se vidi celotno Sarajevo z reko Miljacko in okoliškimi hribi.

Vzpon in padec imperijev

Vijećnica, nekdanje mestno hiša, je simbol prehoda iz osmanske v avstro-ogrsko obdobje. Zgrajena je bila med letoma 1892 in 1894 v psevdomavrskem slogu po načrtih avstrijskega arhitekta Alexandra Witteka. Njeno fasado krasijo ročno poslikane ploščice iz madžarske tovarne Zsolnay. Med obleganjem Sarajeva je bila močno poškodovana, a je bila po obsežni obnovi leta 2014 ponovno odprta. Danes v njej domuje Nacionalna in univerzitetna knjižnica, ki hrani številne zgodovinske dokumente, vključno s Sarajevo Haggado, srednjeveškim iluminiranim rokopisom. Nacionalno gledališče Sarajevo, ki stoji na trgu Susan Sontag, je bilo leta 1919 povzdignjeno v nacionalno gledališče in je postalo ena najpomembnejših kulturnih institucij v državi.

Spomeniki, ki govorijo

Lateinerbrücke je osmanski kamnit ločni most čez Miljacko, ki povezuje zgodovinsko mestno jedro z Latinlukom. Njegovo ime izhaja iz povezave s katoliško katedralo in je najbolj znan kot kraj atentata na Franca Ferdinanda in njegovo ženo 28. junija 1914, dogodka, ki je sprožil prvo svetovno vojno. Most je bil prvotno zgrajen s petimi loki, a je bil po poplavi leta 1791 obnovljen s štirimi. Njegovi »oči«, okrogle odprtine v stebrih, so postale del mestnega grba. Danes je most za promet zaprt in služi kot tiho priče zgodovine.

Življenje pod obleganjem

Sarajevski predor je podzemna pešpot pod vzletno stezo letališča, ki je med obleganjem Sarajeva od 1992 do 1995 postala edina oskrbovalna arterija. V dolžino meri približno 800 metrov in je bila izkopana ročno, brez sodobne opreme. V njej so se vsak dan premikale do 4.000 oseb, ki so prevažale hrano, strelivo in medicinsko opremo. Danes je del predora v ohranjenem stanju v Muzeju v hiši družine K