Ankara

V osrednji Turčiji, kjer se anatolsko visokogorje sreča z suhimi ravninami, se razprostira provinca Ankara, srce države z več kot petimi milijoni prebivalcev. Njena raznolika pokrajina sega od gozdnatih gora na severu do slanega Tuz Gôla na jugu, kjer se mešajo rodovitna polja, travišča in zgodovinske poti. V mestu, ki je politični in kulturni center države, se prepletajo starodavne zgradbe z modernimi simboli, od mavzoleja Atatürka do visokih stolpov in muzejev.

Srce Ankare

Zgodovinsko jedro Ankare se dviga okoli trdnjave, ki je bila nekoč osrednja točka mesta. Znotraj masivnih zidov so ozke ulice in kamnite hiše, ki segajo v hethitsko, frigijsko in rimsko obdobje. Na vrhu hriba stoji trdnjava, ki ponuja pogled na moderno mesto in okoliške griče. V njeni bližini se nahaja Hacı-Bayramova mošeja, ki jo je postavil sufijski pesnik Hacı Bayram-i Veli v zgodnjem 15. stoletju. Mošeja je pomembno versko in zgodovinsko mesto, kjer se je leta 1920 sestala prva Velika narodna skupščina Turčije pod vodstvom Mustafe Kemala Atatürka. V neposredni bližini stoji Avgustov tempelj z dvema napisoma, ki dokumentirata delo rimskega cesarja Avgusta.

Atatürkov mavzolej

Na umetno nasutem hribu Rasattepe, ki so ga že v 12. stoletju pr. n. št. uporabljali Frigijci kot grobno gomilo, stoji Anıtkabir, mavzolej Mustafe Kemala Atatürka. Ta nacionalni spomenik obsega 750.000 kvadratnih metrov zelenja in stavb, kjer se nahaja tudi muzej o njegovem življenju in delu. Gradnja se je začela leta 1944 po mednarodnem natečaju, v katerega so se vključevali tudi nemški in švicarski arhitekti. Dokončan je bil leta 1953, devet let kasneje, pod vodstvom prve turške inženirke Sabihe Gürayman. Pred vhodom v častno dvorano vodi Levji pot, ki simbolizira moč in trajnost turške države.

Verska in zgodovinska znamenitosti

V središču Ankare stoji Kocatepe-mošeja, največja islamska verska zgradba v mestu. Njena gradnja se je začela leta 1967, dokončana pa je bila leta 1987 v klasičnem osmanskem slogu. Zgradba združuje tradicionalne elemente, kot so štirje vitka minareta in velika kupola, s sodobno funkcionalnostjo, saj v pritličju gostuje trgovski center. V bližini se nahaja Maltepe-mošeja, ki je bila zgrajena med letoma 1954 in 1959. Njena 30 metrov visoka zelena kupola in dva 50 metrov visoka minareta sta postala prepoznavni znamenitosti mesta.

Arslanhane-mošeja, postavljena leta 1290, je ena najstarejših ohranjenih mošej v Turčiji. Zgrajena v seldžuškem slogu, ima kvadratno osnovo s 24 lesenimi stebri in minaretom. V notranjosti je mihrab okrašen s seldžuškimi ploščicami, medtem ko je zunaj videno mesto levinje, ki je nekoč krasila zgradbo. V neposredni bližini stoji trdnjava, ki je bila v preteklosti vojaška postojanka hethitskih, frigijskih in rimskih vladarjev.

Kulturna in umetniška pot

V zgodovinskem delu mesta, v okrožju Altındağ, se nahaja Muzej anatolskih civilizacij. Zgrajen v dveh osmanskima stavbama iz 15. stoletja, hrani eno najpomembnejših arheoloških zbirk Turčije. Njegova zbirka sega od kamenodobnih najdb do hethitskih relikvij, vključno s klinopisnimi besedili iz Boğazköyja, ki so del Unescove svetovne dediščine. V bližini stoji Državni muzej umetnosti in kiparstva, ki je bil prvotno ljudski dom, danes pa gostuje zbirko turške umetnosti od osmanske dobe do danes.

Etnografski muzej, odprt leta 1930, hrani predmete turške ljudske kulture, vključno s keramiko, lesenimi predmeti in preprogami. V njem je bil do leta 1953 tudi marmorni sarkofag Atatürka, ki je bil nato prestavljen v Anıtkabir. Pred muzejem stoji bronasti kip Atatürka italijanskega kiparja Pietra Canonica.

Moderni simboli in javne zgradbe

Atakule, 125 metrov visok televizijski stolp, stoji južno od središča mesta in je postal eno od simbolov Ankare. Zgrajen leta 1989, ponuja razgledno ploščad in vrteči se restavraciji, kjer se obiskovalci lahko pogostijo z pogledom na mesto. Ponoči se stolp spremeni v barvno svetlobno instalacijo, ki osvetljuje nočno nebo. V njegovi bližini se nahaja Turška narodna knjižnica, ki je ena največjih v državi s preko tremi milijoni medijev, vključno z rokopisi, kartami in plakati.

Na zahodu mesta se razprostira Državni pokopališče, ki služi kot zadnja počivališče visokih vojaških in državnih uradnikov. Njegova arhitektura vključuje "Ulico republike", ki vodi do pokopališča s kenotafi pomembnih osebnosti, kot so maršal Fevzi Çakmak in general Kâzım Karabekir. V kompleksu je tudi majhen muzej z spominki.

Šport in sodobna arhitektura

V okrožju Ulus stoji Ankara Arena, večnamenska dvorana, ki je bila zgrajena za Svetovno košarkarsko prvenstvo leta 2010. Z kapaciteto 10.400 gledalcev gostuje pomembne športne