Pisa

25 ciljev

Pisa je mesto, ki se praznuje v kamnu in zgodovini, kjer se srednjeveški sijaj prepleta z živahnim današnjim življenjem. Njegov osrednji simbol, poševni stolp, je postal znamenje sveta, vendar mesto ponuja veliko več: od cerkva in trgov do botaničnih vrtov in naravnih parkov. Vse to je povezano z zgodovino pomorske republike, umetniškim bogastvom in toskanskim duhom, ki je še danes v zraku. V tem krogu se sprehodimo skozi srce Pise in njene bližnje okolice, kjer se kamen in voda, vera in znanost prepletata v nepozabne prizore.

Srce Pise: Piazza dei Miracoli

Na severnem robu zgodovinskega središča Pise se razprostira trg, ki ga imenujejo Piazza dei Miracoli, Trg čudežev. Tu se zrcalijo stoletja umetniškega in verskega razcveta, ki je Piso v srednjem veku dvignil med najpomembnejša mesta Evrope. Osrednji del trga zavzema stolnica Santa Maria Assunta, ki so jo začeli graditi leta 1063 in je postala vzor pisanjske romanike. Njen petladijski tloris in bogata fasada z reliefi Andrea Pisana pričajo o moči, ki je mestu prinesla bogastvo iz osvajanj. Vzporedno s stolnico stoji poševni stolp, ki se je začel nagibati že med gradnjo v 12. stoletju. Njegova štiri stopinje nagnjenosti so posledica mehkega podlage, ki se je pod težo premaknila, in kljub stoletijskim poskusom stabilizacije je še danes simbol nepopolnosti in vztrajnosti. Ob njih se dviga krstilnica San Giovanni, največja na svetu s premerom 34 metrov, katere notranjost je znana po izjemni akustiki. Zadnji člen tega ansambla je Camposanto, monumentalni pokopališki kompleks, ki ga krasijo freske iz 14. stoletja, vključno z znamenitim *Triumfom smrti*. Skupaj so vsa ta dela od leta 1987 na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine.

Stolnica, ki je vodila morje

Stolnica Santa Maria Assunta stoji na trgu Piazza del Duomo in je bila posvečena že leta 1118, čeprav je bila takrat še nedokončana. Njen gradbenik Buscheto di Giovanni Giudice je uporabil plen iz osvojitve Palerma, da je ustvaril enega prvih petladijskih cerkva v Italiji. Fasada, ki jo je v 12. stoletju oblikoval Rainaldo, je razkošna z sedmimi slepimi arkadami, tremi portali in 52 stebri. Notranjost je razmeroma temna, kar poudarja veličastnost osrednje ladje in prečne ladje z eliptično kupolo, dodano šele leta 1380. Bronasta vrata, ki so nadomestila požgana originala, so delo Bonanna Pisana, katerega južni portal je še vedno ohranjen. Na zahodni fasadi je relief *Madona z otrokom* Andreje Pisana, ki je postal ikona pisanjske umetnosti.

Poševni stolp: kamen, ki se upira času

Poševni stolp je bil namenjen kot zvonik stolnice, vendar je že v 12. stoletju, ko so zgradili prvo etažo, začel toniti proti jugovzhodu. Njegovo 14.500 ton težko telo iz carrarskega marmorja počiva na spiralnem temelju iz lomljenega kamna in malte, ki se je pod pritiskom deformiral. Po stoletjih prekinitev in popravil se je nagib ustalil na štirih stopinjah, kar pomeni skoraj štiri metre odklona na vrhu. Notranja spiralna stopnišča vodijo do sedmih zvonov, ki so dolgo časa nehali zvoneti zaradi nevarnosti sesutja. Legenda povezuje stolp z Galileom Galilejem, ki naj bi tukaj izvajal poskuse s padanjem. Danes je stolp stabiliziran, vendar njegova poševnost ostaja simbol človekove vztrajnosti pred naravo.

Krstilnica: kjer se zveni kamen

Krstilnica San Giovanni stoji prosto na trgu in je s premerom 107 metrov ter višino 54 metrov največja krstilnica na svetu. Gradnjo je leta 1152 začel Diotisalvi, vendar je fasado dokončal šele Niccolò Pisano v 13. stoletju, ki je dodal prvo etažo z slepimi arkadami. Njegov sin Giovanni je nadaljeval z gotskimi elementi, vključno z 30 skulpturami na zatrepih in 60 doprsnimi kipi med arkadami. Notranjost je osmerokotna, z dvonadstropnim obročem stebrov, ki obdaja osrednji prostor pod kupolo. V sredini stoji osmerokotno krstilnik iz leta 1246, delo Guida Bigarellija da Como, ki ga obdaja marmorna prižnica Niccolòa Pisana. Ta prižnica združuje toskanski slog z francosko gotiko in antičnimi vplivi.

Pokopališče, ki hrani zgodbe

Camposanto Monumentale je pokopališče, ki zapira severni del trga Piazza dei Miracoli. Njegova gotska fasada iz belega marmorja z zaprtimi arkadami je kot ozadje za preostanek ansambla. Gradnja se je začela leta 1278 pod vodstvom Giovannija di Simoneja, vendar je bila prekinjena po porazu v bitki pri Melorii in dokončana šele okoli leta 1358. Notranjost tvori dolg križni hodnik z okroglimi loki, ki obdaja zeleno notranjost z travo in cipresami. Na stenah so nekoč stale freske, ki so bile med drugo svetovno vojno močno poškodovane. Danes so originali v Muzeju sinopij, medtem ko so sinopije sami prikazane na svojih mestih. Najbolj znan je cikel *Triumf smrti*, *Poslednja sodba* in * Pekel*, ki ga pripisujejo Buonamicu Buffalmaccu.