Bruselj

Bruselj je mesto, kjer se prepletajo politika, umetnost in zgodovina, v katerem se francosko in flamsko govoreči delijo prostor in vpliv. Njegove ulice so polne simbolov, ki govorijo o preteklosti in sodobnosti, od majhnih bronastih kipcev do velikih institucij Evropske unije. V tem krogu se sprehodimo skozi mesto, ki je hkrati prestolnica države in srce evropskih odločitev, kjer se v enem dnevu lahko ogleda gotska stolnica, se razgleda umetniška zbirka nadnaravnega slikarja in se ustavi pred sodobnim simbolom atomske dobe.

Srce Bruslja

Grand-Place v Bruslju je eno najbolj prepoznavnih mest v Evropi, kjer gotska arhitektura stoji ob baročnih fasadah. Trg, ki je bil v 11. in 12. stoletju izsušen iz močvirja, je postal gospodarsko in politično središče mesta. Njegovo podobo določata gotska mestna hiša z 96 metrov visokim zvonikom, ki ga je zasnoval Jan van Ruysbroeck, in zaprta fasadna linija okoli trga. Po uničujočem francoskem obstreljevanju leta 1695 je bil trg obnovljen v baročnem slogu, kar mu je dalo današnjo podobo. Danes je Grand-Place uvrščen na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine in je okronan z bogato okrašenimi stavbami, ki pripovedujejo o preteklosti mesta.

Simbol humora in upora

Manneken Pis stoji na križišču ulic rue de l’Étuve in rue du Chêne in je ena najbolj znanih znamenitosti Belgije. Ta 61 centimetrov visoka bronasta figura dečka, ki urinira, je bila prvič omenjena že v 14. stoletju, današnja različica pa je iz leta 1965. Legenda pripoveduje o dečku Julianu, ki je z izpljunjeno vodo rešil mesto pred uničenjem. Številna kostuma, ki jih hranijo v lokalnem muzeju, pričajo o tradiciji oblačenja kipa, ki sega v leto 1698. Medtem ko je kip postal simbol upora in svobode govora, je Jeanneke Pis, njegova ženska različica, v ozki uličici Impasse de la Fidelité, kjer je nameščena v majhni ograjeni niši.

Sodobnost v kristalni obliki

Atomium je 102 metrov visoka konstrukcija, ki je nastala leta 1958 za svetovno razstavo Expo 58. Oblikovana kot 165-milijardkrat povečana elementarna celica železa, sestoji iz devetih kroglic, povezanih z cevmi. Zgrajen je bil po načrtih inženirja Andréja Waterkeyna in arhitektov Andréja in Jeana Polaka. Obiskovalci lahko z dvigalom v 23 sekundah dosežejo restavracijo v zgornji kroglici, medtem ko so tri zgornje in tri spodnje kroglice javno dostopne. Iz kroglic se odpira pogled na Bruselj, zlasti ponoči, ko se svetlobni učinki v ceveh še bolj izrazijo.

Verski in nacionalni simbol

Narodna bazilika Srca Jezusovega na Koekelbergskem hribu je ena največjih cerkva na svetu, zgrajena med letoma 1905 in 1970 v slogu art déco. Z 141 metri dolžine in 93 metri višine ter 33 metrov široko kupolo je vidna iz vseh koncev mesta. Bazilika simbolizira enotnost Belgije, saj njene deset stranskih kapel predstavlja devet belgijskih provinc in Kongo. Zgornja razgledna ploščad ponuja pogled na Bruselj, medtem ko notranjost vodi v dve muzeji, vključno z enim za krščansko umetnost. Elektropnevmatika orgla iz leta 1958 z 51 registri je še ena posebnost tega mesta.

Umetnost od srednjega veka do sodobnosti

Kraljevi muzeji lepih umetnosti združujejo več stavb v Rue de la Régence in Ixelles, ki gostijo zbirke evropske umetnosti od 14. do 21. stoletja. V Muzeju stare umetnosti so mojstrovine, kot sta Brueghelova *Zimska pokrajina s drsalci* in Rubensova *Vnebovzetje Device Marije*. Muzej fin de siècle prikazuje belgijske umetnike, kot sta Ensor in Khnopff, medtem ko je Magrittov muzej posvečen surrealističnemu slikarju Renéju Magrittu. Podzemni prostori z polkrožnim svetlobnim jaškom povezujejo razstave, ki vodijo skozi flandrijsko slikarstvo, belgijski impresionizem in druge pomembne smeri.

Zgodovinski in politični centri

Kraljevi dvorec v Bruslju stoji nasproti Palače naroda na drugem koncu Kraljevega parka in je uradno prebivališče belgijskega monarha. Njegova današnja podoba izvira iz preoblikovanja v neobaroknem slogu pod kraljem Leopoldom II., čeprav so temeljni deli starejši. Notranjost združuje neobarokne in klasicistične prostore, ki se uporabljajo za državne sprejeme. V bližini stoji Berlaymontova zgradba, sedež Evropske komisije, ki je bila zgrajena med letoma 1963 in 1967 in je postala simbol evropskih institucij. Njena značilna križasta oblika je vidna iz večjih oddaljenosti, znotraj pa delujejo kabineti komisarjev in predsednik komisije.

Šport in zgodovina

Stadion kralja Baudouina, prvotno zgrajen leta 1930 kot Heysel stadion, je bil prizorišče številnih pomembnih dogodkov, vključno z finalom Evropskega pokala leta 1985, ki ga je zaznamovala Heyselska tragedija. Po prenovi v letu 1995 je postal večnamenska arena s 50.000 sedeži, ki gosti atletska srečanja, kot je Memorial Van Damme, in tekme evropskih prvenstev. Stadion stoji na Heyselski planoti, kjer je poleg njega še Razstavni palač. V Anderlechtu pa se nahaja Lotto