Stift Göß

Stift Göß je nekdanja benediktinska opatija ženskega reda v Gößu, delu Leobna na Štajerskem. Stoji v mirnem predelu ob reki Muri, kjer so še ohranjeni nekateri nekdanji samostanski objekti. Najbolj znan med njimi je Brunnhöfl, ki je v veliki meri v dobrem stanju. Današnja župnijska cerkev je nekoč bila samostanska cerkev. V notranjosti je razstavljen poseben josefinski krsta iz leta 1784, ki se je dal ponovno uporabiti. Opatija je bila ustanovljena leta 1004 s pomočjo Adle Leobenske in njenega sina Aribota, kasnejšega mainškega nadškofa. Prva opatinja je bila Kunigunda, sestra Aribota. Göß je bila edina cesarska opatija v habsburškem cesarstvu. V njej so se skozi stoletja izobraževale in oskrbovale hčere štajerskega plemstva. Po ukinitvi leta 1782 je služila kot sedež novoustanovljene škofije Leoben. Danes je v njej pivovarna Göss, ki je ohranila večino nekdanjih samostanskih stavb. Obiskovalci lahko vidijo staro samostansko cerkev in Mihaelovo kapelo, ki je bila nekoč zasebna kapela leobenskega škofa Aleksandra Engel von Wagreina. Kapela je romansko poslopje v zackenstilu z zidnimi poslikavami, ki prikazujejo Visoko pesem Salomona. V cerkvi je tudi pet zvonov, najstarejši iz 15. stoletja. V bližini se nahaja tudi cerkev sv. Erharda, ki je del Gößa.