Stuttgart

Petindvajset ciljev v kotlini med pobočji: Schlossplatz s Starim in Novim gradom, kolegiatna cerkev, Staatsgalerie in Kunstmuseum, mestna in deželna knjižnica, Lindenov muzej in Heglova rojstna hiša; na pobočjih televizijski stolp, naselje Weissenhof, grad Solitude in Wilhelma; poleg tega tovarniška muzeja Mercedes-Benz v Untertürkheimu in Porsche v Zuffenhausnu.

Ime izvira iz kobilarne: okoli leta 950 naj bi tu nastal Stuotgarten, od tod konj v mestnem grbu. Stuttgart je hkrati edino nemško velemesto z lastno vinsko kletjo. Na mestnem ozemlju raste okoli 423 hektarjev vinogradov, približno dva odstotka površine, večinoma rdečih sort; strme terase segajo vse do stanovanjskih sosesk.

Televizijski stolp na Hohen Bopserju je bil leta 1956 svetovna premiera – prvi iz armiranega betona. Mesto je izstopilo iz financiranja, radiotelevizija Süddeutscher Rundfunk ga je zgradila sama za 4,02 milijona mark, 5. februarja 1956 odprla in denar v prvem desetletju dobila nazaj od najemnin; po zaprtju zaradi požarne varnosti je razgledna ploščad spet odprta od 29. januarja 2016. Od naselja Weissenhof, ki ga je Werkbund leta 1927 postavil pod vodstvom Miesa van der Roheja s 17 arhitekti in 21 hišami in ki naj bi ga leta 1939 porušili, stoji še deset hiš; dvojčka Le Corbusiera sta od leta 2016 svetovna dediščina.