Salzburg

Mesto, ki so ga dve stoletji gradili njegovi knezoškofje. Pot visi na trdnjavi Hohensalzburg in se pod njo razpre: stolnica, rezidenca in opatija svetega Petra v starem mestu, od leta 1996 svetovna dediščina, čez Salzach Mirabell, pred mestom Hellbrunn, Kleßheim in Anif.

Salzburg je karantanske prednike pokristjanil. Škof Virgil, Irec, je pred letom 767 poslal Modesta v Karantanijo in velja za njenega apostola; leta 774 je posvetil prvo stolnico. Okoli leta 870 so prav v Salzburgu zapisali Conversio Bagoariorum et Carantanorum, najstarejše pisano poročilo o zgodovini Karantancev. Salzburška nadškofija je stoletja segala nad slovenske dežele; posvetno knežjo oblast je izgubila leta 1803.

Hohensalzburga niso nikoli osvojili: leta 1525 je zdržal dvomesečno obleganje, leta 1800 so ga Francozom izročili brez boja. Stolnico je v letih 1614 do 1628 zgradil Santino Solari; 16. oktobra 1944 ji je bomba podrla kupolo in obnovljena je bila šele leta 1959. Krstni kamen, pri katerem so 28. januarja 1756 krstili Mozarta, je iz leta 1321. Vodne igre v Hellbrunnu tečejo od leta 1615 brez ene same črpalke, zgolj s padcem potoka.