Hannover

Petindvajset postaj, ki jih povezuje Rdeča nit — na tla naslikana črta, ki od leta 1970 na 4,2 kilometra poveže 36 znamenitosti v središču mesta. Poleg tega na severozahodu herrenhausenski vrtovi z okoli 50 hektarjev velikim Velikim vrtom.

Veliki vrt je delo Sofije Falške, ki ga je dala od leta 1679 urediti v nizozemskem baročnem slogu. Po Act of Settlement iz leta 1701 je bila dedinja britanskega prestola. Umrla je 8. junija 1714 v Herrenhausnu, sedem tednov pred kraljico Ano; namesto nje so okronali njenega sina Georga Ludwiga kot Jurija I. Personalna unija med Hannovrom in Londonom je trajala do leta 1837.

Mesto je drugič spremenila povojna obnova. V noči z 8. na 9. oktober 1943 je umrlo 1245 ljudi, 250.000 jih je ostalo brez stanovanja; središče je bilo ob koncu vojne 90-odstotno porušeno. Mestni arhitekt Rudolf Hillebrecht je Hannover od leta 1948 na novo zgradil kot mesto, prilagojeno avtomobilu, ruševina Egidijeve cerkve pa je ostala stati kot opomin. Nova mestna hiša iz let 1901 do 1913 stoji na 6026 bukovih pilotih. Expo 2000 je pričakoval 40 milijonov obiskovalcev, naštel jih je 18,1 milijona.