Gradec

Pot visi na svetovni dediščini, ki je nastala v dveh korakih: leta 1999 zgodovinsko središče, leta 2010 še grad Eggenberg na zahodnem robu mesta. Njeno vozlišče je Schlossberg, 123 metrov nad glavnim trgom, od leta 1894 dostopen z vzpenjačo; okoli njega stolnica, grad, deželni dvorec, orožarna in cerkve starega mesta.

Gradec je bil od leta 1564 prestolnica Notranje Avstrije, torej Štajerske, Koroške, Kranjske in Goriške; od tod so upravljali tudi Ljubljano. Prav tu je odraščal Ferdinand II., nadvojvoda Notranje Avstrije in poznejši cesar, ki je v slovenskih deželah izpeljal protireformacijo; njegov mavzolej, začet leta 1614, stoji v mestu. Zgradil ga je Giovanni Pietro de Pomis iz Lodija, ki je leta 1625 začel tudi Eggenberg za cesarjevega prvega ministra.

Grad Eggenberg je zgrajen kot koledar: 365 zunanjih oken, 52 oken glavnega nadstropja pa skupaj z osmimi okni Planetne dvorane da šestdeset. Deželna orožarna z okoli 32.000 kosi stoji le zato, ker so štajerski stanovi leta 1749 pregovorili Marijo Terezijo, naj je ne da odpeljati na Dunaj. Na urnem stolpu veliki kazalec kaže ure, mali minute. Sinagogo, požgano v noči na 10. november 1938, je nadomestila nova stavba, odprta 9. novembra 2000.