Labotska dolina

Labotska dolina se razprostira v Labotniških Alpah na vzhodu Koroške. Skozi njo teče reka Labotnica, ki se začne na Zirbitzkoglu in se pri Labotu izliva v Dravo. Dolina se deli na Zgornjo in Spodnjo Labotsko dolino, ki se razširita med Golico in Svinško planino. Največje mesto v dolini je Volšperk s 25.000 prebivalci. Pomembni kraji so še Šentandraž, Šentpavel in Labot ob slovenski meji. V dolini prevladuje kmetijstvo, zlasti pridelava koruze, sadja in gojenje belušev. V višjih predelih so travišča in gozdovi, med njimi velike površine jelk na Golici in Svinški planini. Klima je suha, z le 800 mm letnih padavin, kar vpliva na rastlinstvo in kmetijstvo. V Spodnji dolini so številni sadovnjaki, zlasti za proizvodnjo mošta in žganja. Kulturno je dolina pomembna zaradi Benediktinskega samostana svetega Pavla, ki hrani bogato zbirko in redno gosti razstave. Znana je tudi po pisateljici Christine Lavant. Južni predeli doline so ohranili del slovenske identitete, povezani s podjunskim narečjem. Obronki Svinške planine in Šentpavelskega gričevja še vedno nosijo sledove te zgodovine.