Wiener Häfen

V Dunaju so bila v času monarhije poleg pristanišč in landenov pomembna tudi pristanišča na Dunajskem prekopu. Prvo je bilo pri današnji postaji Wien Mitte, leta 1847 pa so ga preselili na območje kasnejše postaje Aspangbahnhof. Landeni so bili ravni deli obrežja z peščenim ali prodnatim dnom, kamor so ladje vlačili za natovarjanje in raztovarjanje. Imeli so prost zaledni prostor za prevoz blaga z vozovi in konji. Med znanimi landenami so bile Heiligenstädter Lände, Nussdorfer Lände, Rossauer Lände in Brigittenauer Lände. Salzgries je bil namenjen predvsem pretovoru soli. Stromhafen je nastal po regulaciji Donave na desnem bregu. Do konca prve svetovne vojne je bil v veliki meri v lasti DDSG. Tu so imeli tudi tuji prevozniki lastna pristanišča s skladišči in napravami za natovarjanje. Najbolj proti toku je bil na treh kilometrih dolgem odseku naftni in bencinski pristanišče. Tu so imeli rezervoarje podjetja Vacuum Oil, Shell, Nova, Fanto Benzin in Redeventza. Stromhafen je bil odprta lenda dolga dvanajst kilometrov, ki ni nudila zaščite pred visokimi vodami ali ledom. Vzporedno z Donavo sta potekali Donauuferbahn in Handelskai, ki sta območje stisnila v ozek pas širok približno 75 metrov.