Georgsberg

Georgsberg je vzpetina nad jugozahodnim delom starega dela mesta Hallein v Salzburgu. Stoji na zahodni strani doline reke Salzach, tik nad staro mestno jedro in pod vznožjem griča Dürrnberg. To je vidna točka, ki nadzira promet proti Dürrnbergu skozi Raingraben.

Na Georgsbergu so bili odkriti grobovi z keramičnimi črepinjami, ki pričajo o poselitvi iz bronaste dobe. V času halštatskega in latenske kulture se je naselbina raztezala od nanosnega stožca potoka Kothbach do Georgsberga. Leta 1198 se v listini omenja kraj Muelpach, ki je bil na današnjem trikotnem trgu. Ta prostor velja za najstarejše naselbinsko območje v Halleinu.

Od 13. stoletja je na Georgsbergu stala romanska cerkev posvečena svetemu Juriju. Leta 1682 je nadškof Max Gandolf von Kuenburg na tem mestu ustanovil samostan. Cerkev samostana, ki jo imenujejo tudi Rotonda, so dokončali leta 1700 po načrtih avguštinskega patra Nikolaja Schluderpacherja. Samostan so leta 1810 ukinili, kasneje pa so v njegovih prostorih delovali sodišče in okrožno sodišče. Po požaru leta 1943 so ruševine pridobili za gradnjo današnjega zveznega gimnazijskega in realnega gimnazijskega poslopja.